Šla bi -> šla bom
Potovanja me res ful zanimajo! Vedno bolj me mikajo tista “taprava”, z nahrbtnikom in ne celo vrsto kovčkov. V lastni režiji in ne s turistično agencijo. V neznane kraje in mal bolj znane kraje, vendar ne samo po centrih, natlačenih s tipičnimi turisti, z visokimi cenami, z množicami folka … Čeprov je tud to utrip življenja ljudi, bi ga rada spoznala še z drugačne strani. Vsekakor bi bla rada nekje čim dlje časa, ker je občutek, da se ti mudi, ko si ravno padu not in se začel resnično zanimat za neki, se navadu ljudi pa pokrajine itd., res smotan. Tako se mi je do zdej skor vedno zgodilo - nism še kej dost potovala sama in sm loh ostala v zlo zanimivih krajih samo neki dni ali pa še to ne. Francija npr., čudovita dežela, me je očarala že v Parizu in ravno tko v Provansi pa z Azurno obalo. Ampak v obeh primerih sem odpotovala domov tako kmalu…Prehitro. Francoščina mi je postajala čedalje bolj domača, ljudje pa itak prijazni in zanimivi, pa če so to bli domačini al pa tujci. Pokrajine so sploh poglavje zase. Pritegnejo na milijon načinov, narava je pač zakon. Ne le v Franciji, zelo fajn mi je blo tud na Madžarskem (ampak samo en dan!), Blatno jezero… Pa v Španiji, navdušena nad flamencom, sproščenostjo in preprostostjo ljudi, različnostjo prebivalcev, lepim morjem, zgodovinskim pomenom pa seveda nad samo potjo tja in nazaj (letenje z letalom in plovba z ladjo - ogromno ur, ki so spet polne posebnih doživetij:))… V Italiji so mi všeč Benetke, sploh moj drugi obisk je bil super, ker je bil povezan s koncertom Davida Gilmourja. Zakon, druzga sploh ne morm napisat
Tud Rim je bil fajn, veličasten Kolosej mam najbolj v spominu. Aja pa Akvileja (Oglej), spet zlo zgodovinski kraj. Vidla sm še kr neki Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Monaka … Želim pa si, in to res, v Anglijo, na Norveško, Dansko, Nizozemsko, še Francijo :), Portugalsko, ene dele Italije, Grčijo, Irsko, Rusijo tud mogoče…Izven Evrope pa Novo Zelandijo, Avstralijo, Južno Ameriko, Afriko, Kalifornijo, Indijo pa še drugje po Aziji…pa še kšna Šrilanka
Tud Galapagos otoke bi blo zlo zanimivo mal raziskat
Upam, da mi bo čimveč ratal vidt in spoznat, ker bom probala te stvari povezat tud s svojim študijem in delom. Ljudje in njihova kultura, umetnost pa razmišljanje me pač zlo zanimajo. Po internetu poznam človeka, ki je star tok kot jz, doma pa je iz Avstralije. Čisto drug konec sveta, ampak po netu je vse mogoče:) Slovenijo je on že vidu in mu je všeč, celo sorodnike ma tuki. Precej obvlada slovenščino, kar me je zlo presenetl in mi je fajn - večkrt ga skušam kej naučit al pa mu probat razložit, zravn se še sama učim angleščino. Jasno pa je to povezan z glasbo, všeč mu je namreč Big Foot Mama - haha, res sm ponosna
Že dolg si želim vidt Novo Zelandijo - ampak upam, da bom šla tud v Avstralijo, da bom loh vidla tud aborigine poleg maorov
Včasih me vsa ta razdalja na različnih koncih naše Zemlje jezi. Zakaj je nekam tako težko pridt, ko bi rad? A tko pač je, da se je treba potrudt in sploh znajdt pa potem doživiš še več … Dobiš nove izkušnje in nove spomine:)
Torej, prava potovanja se bojo začela! Vlak, pešačenje, mogoče štopanje, avto, letalo, ladja, … Šla bom po svetu - raziskujem ga pa itak loh celo življenje, a ne? =)



